PREDSTAVITEV REQUIEMA ZA PREDNIKE SKLADATELJICE TADEJE VULC

Pred premiero spletnega koncerta Requiema za prednike, nam je skladateljica Tadeja Vulc dovolila vstop v njeno kompozicijsko sobo in spregovorila o zasnovi in ustvarjalnem poteku. Vabljeni k ogledu.

CIKLUS SPLETNIH KONCERTOV

Akademski pevski zbori treh slovenskih univerz se predstavljajo

Vabljeni k ogledu predstavitve in analize izjemnega glasbenega dela REQUIEM ZA PREDNIKE skladateljice Tadeje Vulc.

Delo bomo prvič kot celoto predstavili v okviru spletnih koncertov akademskih pevskih zborov treh slovenskih univerz, ki jih ponujamo kot predstavitev sodobne slovenske ustvarjalnost v okviru 2. mednarodnega mladinskega festivala Aegis carminis 2021, Koper

Spletni koncert / premiera

24.6.2021 ob 20:30

Tadeja Vulc

REQUIEM ZA PREDNIKE

za sopran in bariton solo, mešani zbor ter komorni orkester.

AKADEMSKI PEVSKI ZBOR MARIBOR,

projektni komorni orkester, solista Andreja Zakonjšek Krt in Klemen Gorenšek

Dirigentka: Tadeja Vulc

Video: Boštjan Budna

Zvok: Mitja Kostanjevec

Dvorana Union, Maribor, 30. 11. 2018

Premalokrat se zavedamo, da naš oče in mati nista v sorodu in da prihajata iz različnih družin, kjer sta obe družini imeli svoje navade in “svoj” jezik.

Requiem za prednike je nastal kot hvalnica mojim prednikom, zaradi katerih sem lahko tukaj in zdaj in zaradi katerih sem lahko takšna, kot sem.

V njem uporabljam dva jezika: latinščino in slovenščino, kot jezika, s katerima želim prikazati to dvojnost, dveh družin iz katerih izhajata moja starša. Ker pa smo skupaj z mojima staršema postali sami “nova” družina, sem dodala ob koncu Requiema še en jezik in sicer angleščino, ki je nekako zadnje čase veliko prisotna v svetu in s katero se navadno lehko kjerkoli sporazumevamo.

Nekateri stavki (besedila) so vzeta iz Maše zadušnice, nekatera sem napisala sama, besedilo v angleščini pa je napisala Tea Plaftak.

Skladba je sestavljena iz devetih stavkov:

Requem aeternam ((Zbor + komorni orkester)
Kyrie eleison (Zbor + komorni orkester + baritone in sopran solo)
Mama (Zbor + solistka iz zbora + komorni orkester)
Dies irae (Zbor – komorni orkester + sopran solo )
Confutatis – Lacrimosa (Bariton solo + akordeon)
Dvogovor (solistka iz zbora in zbor)
Sanctus (Zbor + Sopran solo + klavir)
Otroška spokojnost (Komorni orkester + sopran solo)
An everylasting circle (Zbor + komorni orkester + baritone in sopran solo)

Celotna skladba teče brez prekinitve od prvega stavka do zadnjega; lahko pa jih zaradi boljšega razumevanja razdelimo v tri sklope po tri stavke:

1. SOOČANJE oz. ZANIKANJE (Na odru je postelja, v kateri spi solistka iz zbora. Le ta se v prvem stavku obrača – glede na njo se spreminja tudi glasba, ki je včasih polna upanja in pozitivna, spet drugič pa kruta, kot realnost smrti).

Requem aeternam ((Zbor + komorni orkester)
Kyrie eleison (Zbor + komorni orkester + bariton in sopran solo)
Mama (Zbor + solistka iz zbora + komorni orkester)

Opis:

V prvem stavku, ki se prične kot molitev za mrtve, dokaj temačno, sem želela prikazati svet med resničnostjo in sanjami (sama sem namreč nekaj časa po smrti svoje mame vsako jutro med prebujanjem razmišljala o tem, ali mi je mama res umrla ali se mi je morda to zgolj sanjalo).

V drugem stavku, kjer solista pojeta Kyrie eleison in Christe eleison imajo poslušalci lahko zgolj občutek, da gre za preprosto molitev dveh, ki neobremenjeno gledata na situacijo na odru, kjer polovica zbora roti, polovica zbora pa tolaži solistko (ob koncu zadnjega stavka se vidi, da sta to starša, ki gledata iz onostranstva in prosita za svojega otroka).

V tretjem stavku MAMA pa se solistka prebudi in pokaže se njena žalost ob izgubi.

(Na koncu stavka se postelja odstrani z odra – to se naredi neopazno, med izvajanjem samim).

2. ZAVEDANJE SODBE oz. SPREJETJE RESNICE in ODLOČITEV ZA “NOV” KORAK

Dies irae (Zbor – komorni orkester + sopran solo)
Confutatis – Lacrimosa (Bariton solo + akordeon)
Dvogovor (solistka iz zbora in zbor)

Od Dies irea se preko Confutatis pelje dramatika do dvogovora, ki ga ima solistka z zborom (kot da se sam pogovarjaš s seboj kako naprej in ugotoviš, da gre življenje vseeno naprej. Vse postane pozitivno.

3. TRANSFORMACIJA V SVETLOBO, spoznanje, da je vse tako, kot mora biti in da je takšen življenja ciklus.

Sanctus (Zbor + Sopran solo + klavir)
Otroška spokojnost (Komorni orkester + sopran solo)
An everylasting circle (Zbor + komorni orkester + baritone in sopran solo)

Z zadnjo skladbo, ki je hvalnica vsem prednikom, se Requiem zaključi z mislijo, da je vse tako kot mora biti. Da duše umrlih spokojno počivajo, mi, živeči, pa smo tisti, ki lahko v življenju še nekaj naredimo in smo lahko hvaležni za vsak trenutek življenja. V zadnjem delu zadnjega stavka je zelo pomemben tudi vizualni efekt, ki se zgodi na odru in sicer se začne zbor postavljati v družinsko drevo, pred zbor se v zadnjih akordih postavita tudi solista (s tem poslušalci ugotovijo, da sta že skozi celotno skladbo to oče in mati), z zadnjim akordom pa se obne tudi dirigent – s tem postane dirigent oseba, za katero stoji celotno njegovo družinsko drevo.

S tem se zavemo, da nismo sami, da je vse urejeno, da imamo za seboj veliko duš, ki so nekoč živele in prispevale k temu, da smo ta trenutek “tukaj”.